Najprej sem pisal, kako so naslovi izjemno pomembni v člankih, nato sem dodal, da so podnapisi fotografij najpomembnejši tekst na strani revije. Dejstvo je, če želimo z revijo in z vsakim posameznim prispevkom doseči zastavljene cilje, je vsak delček, ki sestavlja članek in revijo kot celoto, izjemno pomemben. Idealno bi bilo, da za vsak sestavni element članka in revije veste, zakaj je tam in zakaj prav na način, kot ste si zamislili.

Eden izmed elementov vsakega članka je vodilo oziroma uvod. Kot urednik, se mi zdi, sem imel pri oddanih prispevkih z njimi največ dela. Ali so predolgi ali preveč »birokratski« ali le začetek/del neke zgodbe, iz njih pa ni jasno ne, zakaj bi članek sploh prebral, ne, kaj bom prebral. Z njimi namreč želimo doseči predvsem dvoje:

 1. Pritegne naj bralčevo pozornost za celoten članek, torej, kot rad ponavljam, mora ga/jo vznemiriti!

 2. Pove naj, o čem je prispevek, kaj sledi.

 1.       USTREZNO DOLGI/KRATKI

Uvodi naj bodo ustrezno kratki/dolgi. Predolgi uvodi znajo biti vizualno neestetski in lahko bralca odvrnejo, predvsem ker so po navadi zapisani z večjimi črkami kot glavni tekst. Sam se zavzemam za uvode, ki niso daljši od 300 znakov s presledki. Zato se je treba v uvodih izogibati klišejem in dolgovezenju v stilu šolskih spisov.

 2.       »ŠOK«

Uvodi naj vsebujejo podatke, informacije, mini zgodbo, ki bodo bralca »šokirale«. Kot sem zapisal že zgoraj, mora uvod med drugim pritegniti bralčevo pozornost za celoten članek. Uvodom v slogu: »25. marca so se na letališču ZB zbrali ljubitelji znamke XY,« se izogibajte. Taki uvodi preprosto dajejo vtis lenobe avtorja in urednika. Vprašajte se, kaj bo vašo ciljno (bralno) skupino pritegnilo k branju prispevka, s katerim pa tudi želite nekaj doseči (o tem, kaj, v prihodnjih tednih).

 3.       PROBLEMSKO ZASTAVLJENI

Iz tega sledi, naj bodo uvodi problemsko zastavljeni. Torej naj se ne osredotočijo na to, da se je neki dogodek zgodil (kdaj in kje), temveč na to, kaj se je tam zgodilo, kaj so se tam dogovorili, katero vprašanje so skušali rešiti ipd.

Zakaj ne bi namesto: »Osebne finance obravnavajo pridobivanje, porabo in z njima povezano upravljanje denarnih sredstev posameznika,« uvod raje začeli takole: »Če vas finance ne zanimajo, vas lahko to še kako drago stane.« Kateri od teh uvodov bi bolje pritegnil vašo pozornost in zanimanje za celoten prispevek?

Zakaj ne bi namesto: »GZS bo začel izvajati program, ki bo pomagal slovenskim izvoznikom,« uvod raje začeli takole: »Za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva bosta odločilna izvoz blaga in storitev. Podatki pa kažejo, da naše gospodarstvo ni tako internacionalizirano, kot bi si želeli.« Kateri od teh uvodov bi bolje pritegnil vašo pozornost in zanimanje za celoten prispevek?

4. KAJ SLEDI

Če iz vsebine samega uvoda ni dovolj jasno, kaj točno lahko kot bralec pričakujem v nadaljevanju članka, potem mora biti to jasno dodano. Bralcem povejte, kaj sledi; za to je dovolj en vsebinsko jasen napovedni stavek. Naj bo uvod hkrati tudi kazalo/napovednik celotnega prispevka. Primeri takšnih uvodov:

»Napake vlagateljev niso naključne, ampak so sistematične. Na podlagi spoznanj vedenjskih financ bom orisal sedem najpogostejših napak vlagateljev. Ti tipi napak naj pripomorejo k temu, da bi se takšne naložbene napake pojavljale čim manj.«

»Ob odločitvi za nakup avta moramo po navadi razmisliti tudi o načinu financiranja tega velikega izdatka. Ekskluzivno pojasnjujemo, kaj je lizing in katere vrste lizinga so vam lahko na voljo.«

»Vse elemente prostorov v domovih za starejše je treba projektirati  in izvesti tako, da jim omogočajo čim bolj neovirano uporabo. Predstavljamo pet dopolnilnih elementov, ki so del takšnih kopalnic.«

POMEMBEN JE KONTEKST

Uvodi ne nastajajo v vakuumu. Kako bodo zapisani, kaj bo v njih pisalo ob upoštevanju zgoraj omenjenega, je seveda odvisno od konteksta: članka (njegovih preostalih delov) in revije (upoštevajoč karakteristike njenih bralcev).

Pa še to. Vse zgoraj zapisano velja ne glede na to, kdo je vaša ciljna skupina, za kateri medij pišete, ali gre za žensko, otroško ali avtomobilsko korporativno revijo, znanstveni članek ipd. Sam se takega načina pisanja, na primer, naučil v dnevnoinformativnem uredništvu Radia Slovenija. In se še učim. A ne obupajte. :)

Sem na kaj pozabil? Imate tudi vi kak nasvet o pisanju uvodov? Kakšni uvodi pa vas pritegnejo? Delite vaše mnenje z drugimi spodaj!

  • Share/Bookmark

Komentarji



2 komentarjev

  1. stricmarc, dne 1.08.2011 08:41

    Šok in poskus pritegnitve bralčeve pozornosti z udarnimi naslovi je lahko dvorezen meč. Bralec veliko pričakuje in ne dobi nič od pričakovanega. Sledi razočaranje. Ker pa so bralci vedno bolj izobraženi, pričakujem v člankih linke ali literaturo ( ne sorodni članki, kjer je spet kup čvekanja), ki je lahko vodilo k poglobitvi obdelane teme.

  2. disput, dne 1.08.2011 10:27
    disput

    Zdravo, stricmarc.

    Hvala za komentar. Za vedno boste ostali v mojem spominu, ker ste moj prvi, haha.

    Z vami se povsem strinjam. Kot poudarjam in še večkrat bom, na koncu je vendarle pomembna celota. A da bi celota, članek ali revija, res delovala, vas pritegnila, morajo biti odlični tudi njeni posamezni deli. Zato tisti, ki to delajo dobro, vedo, koliko truda morajo v posamezen članek in revijo kot celoto vložiti in koliko kilometrine potrebujejo (izkušnje).

    Imate prav: še tako dober uvod ali naslov ne bosta dobra, če bralec v nadaljevanju ne dobi, kar smo mu obljubili. To pomeni, da to tudi ni več odličen uvod. Skratka kontekst je izjemno pomemben (vključno z odličnim poznavanjem bralcev in njihovih potreb, želja, problemov …). Verjetno bi bilo dobro, če bi zgoraj dodal, da morajo uvodi (tudi naslovi itd.) odgovoriti na naslednje bralčevo vprašanje: “Kaj bom imel jaz od tega? Zakaj naj sploh preberem ta članek?”

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !